Pred leti, ko sem bila še nadebudna študentka, sem pogosto prelistavala znano nemško revijo za ureditev doma, ki sem si jo redno izposojala v lokalni knjižnici. Malo zato, da bi vadila in širila svoj nemški besednjak, malo pa tudi zato, ker sem od nekdaj izjemno uživala ob ogledovanju zanimivih interierjev. Prav v eni izmed teh revij, sem že toliko let nazaj opazila zanimiv dom, narejen v starem kozolcu doplerju. Noro lep in domiseln se mi je zdel, tako zelo, da sem potem še dolga leta sanjarila o takšni hiši ali vsaj o njeni manjši, vikend izvedbi.
Spoštovanje tradicije in kulturne dediščine sta zelo pomembni vodili. Ko ju združimo še z inovativnim načrtovanjem in oblikovanjem, pa dobita še bolj žlahten pomen.
Veseli me, da se meje premikajo, pa čeprav počasi, in da se tudi pri nas najdejo investitorji, ki znajo prepoznati dodano vrednost takšne arhitekture.
Hiša Vrhe, Styria arhitektura, fotografija: Miran Kambič
Nedolgo nazaj je po družabnih omrežjih završalo od navdušenja nad sodobno oblikovanim domom v skednju. Hišo Vrhe, ki je zgrajena v starem, vendar dobro ohranjenem ogrodju skednja, so načrtovali v arhitekturnem biroju Styria, stoji pa v vasi Vrhe v bližini Slovenj Gradca. Ta čudoviti arhitekturni spoj starega in sodobnega je bil podrobno opisan že v različnih predstavitvah in bil označen kot “arhitekturni presežek”, zato tukaj ne bomo zahajali v podrobnosti. Lahko pa si sami preberete kaj več na tej ali pa tej povezavi.
Pomena ohranjanja kulturne dediščine našega podeželja in kakovosti projekta so se zavedli tudi stanovski kolegi. Zbornica za arhitekturo in prostor, ki vsako leto podeli nagrade za najkvalitetnejšo arhitekturo, je temu projektu letos dodelila zeleni svinčnik – priznanje za inovativno trajnostno gradnjo.
Fotografije, ki jih najdete spodaj, so dovolj zgovorne, da si boste lahko tudi sami hitro ustvarili mnenje.
Hiša Vrhe, Styria arhitektura, fotografija: Miran Kambič
Hiša Vrhe, Styria arhitektura, fotografija: Miran Kambič
Hiša Vrhe, Styria arhitektura, fotografija: Miran Kambič
Več zanimivih primerov tovrstne trajnostne gradnje poznajo naši sosedje Avstrijci, ki očitno gojijo več simpatij, do svoje kulturne dediščine. Našo pozornost je pritegnil projekt arhitekturnega biroja Propeller Z Architects, ki so se lotili zelene prenove 200 let starega skednja. Pravzaprav gre za zanimivo združitev starega in novega, ki je še toliko bolj očitna, ker so pri novem delu uporabili materiale kontrastne tradicionalnim. Srebrna pločevinasta fasada je zelo sodobna, vendar so vanjo vgrajena lesena polena, ki se lepo povezujejo s staro stavbo. Več o tem projektu si lahko preberete v tem članku.
Prenova 200 let starega skednja, arhitektura Propeller Z, fotografija: Hertha Hernaus
Prenova 200 let starega skednja, arhitektura Propeller Z, fotografija: Hertha Hernaus
Prenova 200 let starega skednja, arhitektura Propeller Z, fotografija: Hertha Hernaus
Znamenitosti slovenskega podeželja, kot so kozolci in skednji, so žal marsikje zapuščeni in prepuščeni zobu časa. Prav zato je projekt biroja Styria še toliko pomembnejši prispevk k ohranjanju domače kulturne dediščine. Samo upamo lahko, da bo njegova odmevnost spodbudila še več investitorjev. Če tudi vas vznemirja podobna ideja, ste morda lastnik kakšnega starega doplerja ali skednja, si za inspiracijo tukaj poglejte še nekaj več primerov.
